Pogosti miti o hipnozi

Avtor: Matic Šumrada · Miren Um

Ob besedi hipnoza si marsikdo predstavlja nihajočo uro, zaprte oči in človeka, ki uboga vsak ukaz. Filmi in odrski nastopi ustvarijo zanimivo zgodbo, vendar nam ne povedo veliko o tem, kaj lahko pričakujemo na hipnoterapevtskem srečanju.

Če razmišljate o obisku, so vprašanja povsem na mestu. Poglejmo nekaj pogostih predstav o hipnozi in kaj je koristno vedeti pred prvim srečanjem.

1. »Med hipnozo izgubim nadzor nad seboj.«

Hipnoza terapevtu ne omogoči, da prevzame nadzor nad vašimi odločitvami. Sugestijo lahko zavrnete, spregovorite ali prosite za prekinitev. Sodelovanje ne pomeni, da morate sprejeti vse, kar vam nekdo predlaga.

Pred začetkom povejte, kaj vas skrbi, in se dogovorite, kako boste sporočili, če vam kaj ne ustreza. Vaše meje so del dogovora o srečanju.

2. »Hipnoza je spanje in ničesar ne bom slišal.«

Zaprte oči in mirno telo lahko spominjajo na spanje, vendar hipnoza ne pomeni nujno izgube zavedanja. Ljudje se med srečanjem običajno zavedajo dogajanja in se ga pozneje spomnijo. Lahko slišite glas terapevta, zaznavate prostor in opazite svoje misli. To samo po sebi ne pomeni, da hipnoza »ne deluje«.

3. »Iz hipnoze se morda ne bom mogel vrniti.«

Hipnoza ni stanje, iz katerega bi vas lahko rešil samo terapevt. Srečanje lahko prekinete in pozornost preusmerite nazaj na okolico. Terapevt vas ob zaključku običajno vodi k ponovni usmeritvi pozornosti v prostor.

4. »Če ne občutim nič posebnega, mi ni uspelo.«

Odzivnost na hipnotične sugestije se med ljudmi razlikuje. Nekdo doživi zelo žive predstave, drug pri isti nalogi zazna manj izrazit odziv. Intenzivnost doživetja zato ni tekmovanje in sama po sebi ne zagotavlja terapevtskega uspeha.

Namesto ugibanja, ali ste bili »dovolj globoko«, povejte, kaj ste opazili. Pri spremljanju napredka se vrnite k dogovorjenemu cilju: kaj se je spremenilo v vašem vsakdanu in kaj še potrebuje pozornost?

5. »V hipnozi se lahko popolnoma natančno spomnim preteklosti.«

Živ spomin ni nujno točen spomin. Hipnoza ni zanesljiv način preverjanja preteklih dogodkov, sugestivna vprašanja pa lahko prispevajo k nastanku napačnih spominov. Podob ali občutkov, ki se pojavijo med srečanjem, zato ne smemo samodejno obravnavati kot dokaz, da se je nekaj res zgodilo.

6. »Eno srečanje bo zagotovo odpravilo mojo težavo.«

Hipnoza ni zagotovilo hitre ali trajne spremembe. Koristi in odzivi se razlikujejo, zato ni primerno vnaprej obljubljati določenega rezultata ali enakega števila srečanj za vse. Hipnoza je lahko del širše obravnave in dopolnitev drugih pristopov.

Smiselno je določiti konkreten cilj in sproti preverjati napredek. Pri zdravstvenih ali duševnih težavah se o primernosti hipnoterapije posvetujte z ustreznim zdravstvenim strokovnjakom. Hipnoterapija ne nadomešča potrebne zdravstvene ali psihološke obravnave.

Kaj vprašati pred prvim srečanjem?

Vprašate lahko, kako bo srečanje potekalo, kakšno usposobljenost ima terapevt in kako bosta spremljala napredek. Dober začetni pogovor mora pustiti prostor tudi za pomisleke. Za obisk vam ni treba obljubiti zaupanja vnaprej ali skrivati dvomov.

Če vas zanima, zakaj hipnoza na odru pogosto deluje tako drugače, preberite še članek Odrska hipnoza in hipnoterapija: razlike in osebno doživljanje.